Svoboda govora

Svoboda govora

Kultura… je sovražno prevzela programe zaporednih levih vlad, ki je z nerazumno ambicijo ugotovila, da družba vsebujejo neprijetne elemente, ustvarila družbo izjemno avtoritarne in nadzorne narave. To je tisto, kar bi lahko imenovali “nova nestrpnost” in tukaj gre odkrito za intenzivno željo vlade in levo liberalne družbe, da bi strašili in s tem tlačili preostalo čisto normalno, običajno z vrednotami prežeto večinsko družbo.

Nisem nestrpen, “pravijo mnogi ljudje; pravijo mnogi tiho govoreči, visoko izobraženi, liberalno misleči ljudje: “Samo nestrpen sem do nestrpnosti.” In ljudje počasi prikimujejo in rečejo “oh, kako modre besede, modre besede”, a če natančno premislimo in analiziramo to domnevno nedolžno izjavo za več kot pet sekund, se nenadoma zavedamo, da je vse, kar zagovarja ta nevaren stavek le zamenjava ene vrste nestrpnosti z drugo, kar pa pod nikakršnimi pogoji ne pomeni napredka. To je nazadovanje.

Predsodkov, krivice, žaljenja ali zamer se ne lotevamo z aretacijami ljudi, temveč jih obravnavamo sproti takrat, ko se pojavijo, lotimo se jih z vprašanji, pogovori, mišljenji, izmenjavo mnenj, vse to seveda izven pravnega postopka.

Najboljši način za povečanje odpornosti družbe do žaljivega ali nestrpnega govora je ta, da se omogoči veliko več takega govora. Tako kot pri otroških boleznih, bolj ko ste jim kot otrok izpostavljeni, bolj odporni ste na bolezni tako v otroškem kot kasnejšem obdobju. Le tako se lahko upirate klicam, katerim ste venomer izpostavljeni!

Potrebno je graditi in nadgrajevati našo imuniteto, da bomo lahko reševali vprašanja, ki jih neka povsem upravičena kritika lahko sproži. Naša prednostna naloga mora biti obravnavanje sporočila, in ne obravnavanje tistega, ki to sporočilo prinese. Kot je dejal Barack Obama v sporočilu Združenim narodom pred nekaj meseci: Hvalevredna prizadevanja za omejitev sovražnega govora lahko postanejo orodje za utišanje kritikov ali zatiranje tako manjšin kot tudi večine. Najmočnejše orožje proti sovražnemu govoru torej ni represija, temveč VEČ svobodnega govora “- in to je bistvo moje teze; potrebujemo več, vse več govora. »Če hočemo trdno družbo, potrebujemo močnejši dialog, ki mora vključevati pravico do žalitve ali nestrpne besede, tudi psovke, ko je to potrebno.

Naj zaključim ta članek in razmišljanje z besedami …..pravica da “nisi” do nikogar žaljiv ali nastrpen, sploh ni pravica.

Avtor objave Skrbnik